Evropska unija je Madžarski znova odtegnila dostop do znatnega dela proračunskih sredstev zaradi vztrajnih kršitev načel pravne države. Vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbána po mnenju Bruslja še vedno ne izpolnjuje osnovnih demokratičnih standardov in pogojev, ki so potrebni za izplačilo evropske pomoči. Ukrep je neposredna posledica pomanjkljivih reform na področju neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. Znotraj evropskih institucij se krepijo upanja, da bodo dolgotrajne finančne omejitve vplivale na javno mnenje in se morebiti odrazile na prihodnjih državnozborskih volitvah na Madžarskem. Madžarska se zaradi zamrznjenih sredstev spopada z vse večjimi gospodarskimi pritiski, vendar Budimpešta kljub temu ohranja svojo politično smer, kar povzroča nadaljnje napetosti v odnosih z Evropsko komisijo. Vprašanje pravne države ostaja osrednja točka razdora med Orbánovo vlado in ostalimi članicami povezave.

Nekdanji predsednik ukrajinske vlade Nikolaj Azarov je v pogovoru za tiskovno agencijo TASS izrazil resne pomisleke glede izvedbe volitev v Ukrajini v trenutnih razmerah. Azarov, ki je vlado vodil med letoma 2010 in 2014, trdi, da vprašanje legitimne izvedbe volilnega procesa zahteva temeljito razpravo, saj bi po njegovem mnenju trenutna oblast v Kijevu lahko izkoristila razmere za samodejno podaljšanje mandata oziroma ponovno izvolitev brez dejanske konkurence. Po navedbah Azarova obstajajo številne negativne posledice, če bi volitve izvedli brez zagotavljanja demokratičnih standardov. Izpostavil je vprašanje, kako naj bi volivci sploh izbirali med ponujenimi političnimi figurami v okolju, kjer naj bi bila opozicija omejena. Nekdanji premier meni, da je nujno preprečiti scenarij, po katerem bi se sedanje vodstvo države izvolilo samo, namesto da bi o tem odločalo ljudstvo na svobodnih volitvah. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj Ukrajine krešejo mnenja o tem, ali je v času vojnega stanja sploh mogoče izvesti verodostojen volilni proces.

V zadnjih dneh so se v ameriškem javnem prostoru okrepile kritike na račun predsednika Donalda Trumpa, ki mu analitiki in kritiki očitajo uporabo razčlovečujočega jezika in neofašističnih metod. Posebno pozornost je vzbudilo njegovo božično sporočilo, v katerem je politične nasprotnike iz vrst demokratov označil za "odplake" (scum), kar mnogi razumejo kot nevaren odmik od uveljavljenih demokratičnih norm in namerno dehumanizacijo kritikov. Avtorji prispevkov poudarjajo, da takšna retorika ni le politični odklon, temveč postavlja nove, škodljive meje sprejemljivega obnašanja v družbi. Kritiki opozarjajo, da Trumpovo obdobje predstavlja temno poglavje ameriške zgodovine, ki ga zaznamujejo brezobzirna krutost, poskusi utišanja medijev ter razkroj vladnih institucij. Kljub temu nekateri komentatorji menijo, da je ta kriza nujna predigra za širše družbeno prebujenje. Primerjajo jo z obdobjem gibanja za državljanske pravice pod vodstvom Martina Luthra Kinga ml., ko je morala država najprej videti brutalnost rasizma, da je lahko izvedla korenite reforme. Podobno naj bi se dogajalo danes, ko se Američani neposredno spopadajo z učinki Trumpove politike, kar bi dolgoročno lahko privedlo do krepitve demokratičnih institucij in solidarnosti. Analize izpostavljajo tudi psihološki vpliv voditelja na narod; medtem ko so pretekli predsedniki, kot je bil Franklin Delano Roosevelt, v času kriz delovali kot pomirjujoče osebnosti, ki so spodbujale narodno odpornost, Trumpova retorika po mnenju kritikov spodbuja razdeljenost in strah. Njegova administracija se ob tem sooča s številnimi očitki glede netransparentnosti, zlasti v povezavi z objavo dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar še dodatno spodkopava zaupanje v pravno državo.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je razkrila nove podrobnosti o svojem razhodu z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je bil po njenih navedbah posledica vprašanja objave zaupnih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu. Greenova, ki je napovedala odhod iz kongresa po dveh mandatih, je v pogovoru za New York Times pojasnila, da je sprva ignorirala Trumpove tesne vezi s pokojnim spolnim prestopnikom, vendar so se njeni dvomi okrepili po srečanju s preživelimi žrtvami na odboru za nadzor predstavniškega doma. Po njenih besedah naj bi Trump nasprotoval razkritju dokumentov, ker naj bi se bal, da bodo njegovi prijatelji ob tem oškodovani. Istočasno se v ameriški javnosti nadaljujejo razprave o tako imenovanem sindromu Trumpove norosti (Trump Derangement Syndrome), kjer kritiki opozarjajo na nenormalno vedenje bivšega predsednika in njegove napade na demokratične institucije. Kolumnisti in politični analitiki izpostavljajo Trumpovo nagnjenje k obravnavanju sodržavljanov kot sovražnikov ali zgolj rekvizitov za politično promocijo. Ta diskurz dopolnjuje že tako napeto ozračje okoli Trumpovih preteklih povezav z Epsteinom, ki ostajajo ena najbolj spornih tem njegove politične kariere in povzročajo trenja znotraj same republikanske stranke.

Opozicijski voditelji v Gambiji in Papuanski Novi Gvineji so ob prehodu v novo leto podali ostre kritike na račun trenutnih oblasti in pozvali k korenitim spremembam. V Gambiji je vodja opozicije Ousainou Darboe izrazil globoko razočaranje nad pomanjkanjem napredka pri prehodu iz avtokratskih teženj k novemu ustavnemu redu, kljub praznovanju diamantnega jubileja države. Darboe je izpostavil, da se država spopada z razsežno korupcijo, visokimi življenjskimi stroški in neučinkovitimi javnimi institucijami, kar vodi v splošno stagnacijo. Podobno kritičen je bil nekdanji premier Papuanske Nove Gvineje Peter O'Neill, ki je državljane pozval, naj v letu 2026 zahtevajo pošteno vodstvo in odgovornost. O'Neill je vlado Jamesa Marapeja obtožil širjenja propagande in praznih obljub, ki ne odražajo realnega stanja na terenu, kjer se prebivalci borijo z naraščajočimi cenami in omejenim dostopom do osnovnih storitev. Opozoril je tudi na zaskrbljujoč razvoj v sodstvu in poudaril, da sta doslednost pravnih precedentov ter stabilnost ključni za zaupanje javnosti v demokratične temelje države.